Opajski pust

Opajski pust se uradno začne na dan fantovske, ko "šmrkauci" v 18. letu starosti pred strokovno komisijo plačajo "fantousko", pri tem morajo pokazati svoje znanje o domačem kraju ter pustnih in drugih običajih. Po uspešno opravljeni fantouski šmrkavc postane opajski fant, ki v prvem letu nosi posebno ime "kouceta", po nogavici napolnjeni s pepelom s katero po vasi lovi šmrkouce.

Tradicionalno se je obred fantouske izvajal na dan pustne nedelje zvečer, kasneje se je s spremembo pustnega urnika fantouska premaknila na pustni petek. Od leta 2025 pa se fantouska izvede že teden prej na dan petka.

Tradicionalno se Opajski fanti v času pusta odpravijo od hiše do hiše po Opatjem selu, pri tem domačim prinašajo dobre želje s pustno pesmijo ter ob tem pobirajo darove - tradicionalno jajca, klobase in druge domače dobrote, ki so jih pustarji pojedli tekom pustnega tedna.

Po starem so fanti vas pobirali v času pustnega ponedeljka, vendar so z večanjem vasi ob prelomu tisočletja pobiranje prenesli na pustno soboto. Od leta 2024 se je (ponovno zaradi hitrega širjenja vasi) pobiranje razdelilo v dva dni - pustni petek (do Brjarja) in pustno soboto (preostanek vasi).

V opajskem pustu lahko po vasi sodelujejo le fantje, ki so opravili fantousko. Izjema so otroci, ki se po vasi odpravijo na pustni torek.

Opajski fantje so skozi zgodovino pobirali tudi po sosednjih vaseh Lokvici in Novi vasi. Na Lokvico so se opajski fantje odpravljali do cca. 80-let prejšnjega stoletja, od takrat na Lokvici pust pobirajo sami.

Se pa opajski fantje še vedno na vsak pustni torek odpravijo po Novi vasi.

Pust se uradno zaključi na pepelnično sredo, ko se vsi pustarji (od opajskih fantov do otrok in žen) zberejo in pusta odpeljejo na pogreb. Takrat pusta simbolično obtožimo vsega hudega preteklega leta in ga zažgemo.

Pust v tem primeru predstavlja maskoto narejeno iz stare delovne obleke (tute), ki jo koucete napolnijo s slamo. Pustni pogreb se tradicionalno odvija na pepelnično sredo zvečer.

Tradicionalno so se opajski fanti mašakrali v stare "kamižole", tradicionalni mask pa (razen koucet) ni bilo.

Od leta 2010 se opajski pust oblači v skupinske pustne maske, ki jih sešijejo šivilje v "kambri od Pusta". Priprave na skupinsko masko se začnejo že dva ali tri mesece pred pustnim tednom - pri tem je potrebno nabaviti blago, pripraviti pripomočke in orodje za maske (npr. sablje, kape ali kaj podobnega) ter pustni voz s katerimi se opajski pust odpravi na pustne povorke.

Od leta 2010 se opajski pust odpravlja na pustne povorke. V tednu pred začetkom pusta se na nedeljo odpravijo v italijansko Gorico, na pustno soboto se žene in otroci (fanti takrat pobirajo po vasi) odpravijo Šempeter, na pustno nedeljo pa še v Sovodnje. V preteklih letih so se na pustno soboto namesto v Šempeter odpravljali na Opčine.

V pustnih maskah sodeluje med 100 in 140 pustnih mask, odvisno od leta.

V poletnem času se manjša skupina zbere in odpravi na poletni pust v Dekane.

Bistveni del pustne tradicije je tudi petje. Najbolj znani pesmi sta Čehi so se oženili, ki so jih opajci pripeljali iz begunstva na Češkem (v času Soške fronte) in Kelnarca. Ob tem se pogosto zasliši tudi opajska himna (Preljubeznivi opajski fanti), Mi smo opajci, O pust in druge.

Osrednje glasbilo opajske pleh muzike je harmonika, standardni pa še činele, bobni in bombardina. Ostali inštrumenti so bolj kot ne odvisni od talentov opajskih fantov.